»Raca, torej, moraš imeti rad«

»A bo kaj?«

»Pravi prijatelj je človek, ki ga prosiš za pomoč in veš, da ti je nikoli ne bo odrekel.«

»Naš Rac je poznal vse skrivnosti gledališke umetnosti in še kaj več. Imel je nekaj posebnega. Nekaj, česar se ne da naučiti in kar imajo le redki na svetu – božanski navdih.«

»Važno je, kaj je ostalo v nas, in ne to, kar visi na steni.«

»No, saj imam odgovore, saj sem ga uničeval.«

»Če bi začel na tem koncu razstave, pridemo v temo, če pa tu končamo, pa pomenijo vrata vstop v svetlobo, v rojstvo, nov dan in novo življenje.«

»Tisto, kar vidi gledalec, je moja sedanjost, vendar moram jaz, da lahko on vidi to sedanjost, vedeti tudi preteklost in prihodnost, da te lahko zasanjam v to, kar hočem.«

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«